Medvedje zgodbe

Neustrašni samotarji

Na svetu živi osem medvedjih vrst: rjavi medved, ameriški črni medved, tibetanski medved, beli ali severni medved, malajski medved, šobar, očalar in orjaški panda. 

Edina medvedja vrsta, ki živi v Južni Ameriki, je očalasti medved. Ta odlični plezalec je ime dobil po svoji značilni obrazni maski. Pri nas živi samo rjavi medved.

Ne glede na vrsto imajo vsi medvedi nekaj skupnega. Ne marajo drugih medvedov. In zato se kaj hitro lahko zgodi, da se med njimi vname spopad. Prijatelji postanejo le takrat, ko imajo hrane v izobilju.

Mame in mladički

Kako postati samotar, mlade medvede že zgodaj začne učiti mama medvedka. Zanje skrbi sama, vse dokler se ne osamosvojijo pri približno dveh letih. Sprva jim mama popolno zavetje ponudi kar v brlogu, v svojem toplem kožuhu. Medvedke kotijo pozimi in veljajo za zelo skrbne in snažne mame. Zelo pazijo na to, da je brlog vedno čist. Iztrebke mladičev odstranjujejo tako, da jih pojedo. 

Medvedi v ujetništvu 

Medvedi so divje živali in potrebujejo veliko prostora, po katerem se lahko gibljejo. Zato se zadnje čase upravičeno veliko govori o tem, da jih ljudje ne bi smeli imeti zaprte v kletkah. V Sloveniji v kletkah živijo še štirje medvedi: Mici, Maša, Mitko in Tim. Razmišljamo o tem, kakšno življenje bi te štiri čudovite zveri imele, če bi živele svobodno. 

Medvedka Mici

Obiskali smo 23-letno medvedko Mici, ki živi v ogradi ob lovskem domu pri jezeru Završnica. Našli smo jo v kletki, ki se odpira naprej v gozd, kjer ima na razpolago še 400 kvadratnih metrov velik ograjen bivalni prostor. Oskrbnik pove, da se tja rada umakne pozimi, čeprav zaradi obilice hrane zimskega spanja ne pozna. Mici je prava sladokuska, ki obožuje jabolka, lubenice in pomaranče. Naj dodamo, da je bila Mici skotena v ujetništvu in če bi jo izpustili, bi se težko znašla.

Medvedi so dar narave, zveri, ki spadajo v divjino, zato si jih človek ne bi smel lastiti.

Izkoriščanje medvedov

V 19. stoletju so od vasi do vasi hodili medvedarji. Tako so imenovali Rome, ki so s seboj vodili ukročene medvede. Naučili so jih, pogosto s krutimi metodami, da so ob udarcih po bobnu stopili na zadnje noge in zaplesali. Na srečo danes takih plešočih medvedov ne vidimo več. Še vedno pa njihove spretnosti razkazujejo v nekaterih cirkusih, kjer morajo preskakovati vrvi, voziti kolo ali hoditi po napeti vrvi. 

Ali veš?

V Sloveniji živi okoli 1000 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih.

Medvedji mladič ob rojstvu tehta približno 500 gramov, najtežji samci pa lahko tehtajo tudi več kot 300 kilogramov. Pri nas imajo medvedke v povprečju po 2 mladička.

Med zimskim spanjem medvedi dihajo dvakrat počasneje kot običajno, za nekaj stopinj se jim zniža telesna temperatura. Pri nas medvedi pozimi pravzaprav dremajo in se kdaj tudi sprehodijo. Lovci jim na krmiščih puščajo hrano, kar naj bi jih odvračalo od iskanja hrane pri ljudeh, vendar zaradi tega tudi ne hibernirajo zares. 

Naša zakonodaja dopušča, da živijo medvedi v ogradah, v natančno predpisanih merah. Medvedi so divje živali in je prav, da živijo svobodno.

Medvedi so vsejedci. Radi imajo sadje, zelenjavo, žuželke, ribe, pa tudi meso. Še posebej obožujejo med. Čebele zanje niso ovira, saj jih pred piki ščiti gosta in dolga dlaka.

So zelo hitri, saj lahko tečejo tudi s hitrostjo do 50 kilometrov na uro. V enem dnevu lahko prehodijo do 40 kilometrov. Zelo dobro imajo razvit tudi voh, hrano zavohajo na več kilometrov.

Kako ravnamo ob srečanju z medvedom?

Medvedi človeka redko napadejo. Najpogosteje do napada pride, ko se človek nekako znajde med medvedko in njenimi mladiči. Lovci svetujejo, da se ob nenavadnih zvokih nemudoma umaknemo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z medvedom, predenj vržemo nekaj, kar diši po nas. Lahko je to pokrivalo, del oblačila, še najbolje pa je nahrbtnik, v katerem je kaj užitnega. Zelo verjetno je, se bo medved ustavil in se lotil tistega, kar smo odvrgli, mi pa se bomo ta čas lahko umaknili na varno. 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >